. | << DEC - 2024 >> | . | . | . | . | . | | . | . | . | . | . | . |
| . | Sabljanje | | |
KAJ JE SABLJANJE: Sabljanje je v zgodovini èlove¹tva ¾e zelo dolgo prisotno. Slu¾ilo je pre¾ivetju, visoki dru¾bi, modi, vzgoji in na koncu ¹portu. S pojavom rapirja dobimo tudi prve ¹ole oziroma sisteme uporabe oro¾ja. Prva taka ¹ola je bila ¹panska, kasneje pa sta se razvili ¹e italijanska in francoska ¹ola. V 19. stoletju se uporaba meèev v voja¹ke namene preneha. Civilisti so vadili sabljanje kot nadaljevanje tradicije. Leta 1896 vkljuèijo sabljanje na prve olimpijske igre. Na OI tekmujejo v mo¹kem floretu in sablji. Sabljanje je eden od samo ¹tirih ¹portov, ki so bili na vseh OI. Ko vidimo dejavnost ¹portnika v sablja¹ki borbi, opazimo hitrost, neprièakovane spremembe smeri in samih akcij, krepitev kardiovaskularnega sistema. Pri sabljanju je izredno pomembna natanènost gibanja, ki mora biti povrhu ¹e hitra. Gibanje telesa, rok, prstov in nog moti natanènost sabljaèa na borilni stezi. Natanènost gibanja in zadevanje zahteva od sabljaèa visoko stopnjo koordiniranosti. Sabljaè nenehno reagira na neprestano neprièakovane akcije in dejanja nasprotnika. Borba zahteva hitro ocenjevanje situacije in v istem trenutku izkori¹èanje vseh borilnih sredstev, ki ustrezajo situaciji.
UÈINKI SABLJANJA: Intenzivno gibanje in velika èasovna obremenitev na treningih in tekmovanjih pomenita veliko obremenitev kardiovaskularnega sistema, kar vpliva na njegovo krepitev. Ugotovili so, da taki razponi dejavnosti gibanja in emocionalnih stanj pozitivno vplivajo tudi na pripravljanje osebe na stresne situacije v ¾ivljenju. Sabljanje torej pozitivno vpliva na telesno in psihièno pripravljenost.
KOMU JE TEÈAJ NAMENJEN: Vadba je primerna tako za fante kot dekleta, zaèetnike, skratka za vse, ki nas sabljanje na kakr¹enkoli naèin zanima.
| | Zaèetni teèaj sabljanja
|
Fotogalerija (�tevilo slik: 8)
|